Bohinjsko jezero

Kljub temu, da sem širšo okolico Bohinja že neštetokrat prevozil, prehodil in prekolesaril, pa me jezero, reke in potoki, gore, ravni, domačije in nenazadnje tudi Bohinjci še vedno zelo pogosto zvabijo medse. V tisti ledeniški skledi, ki jo v glavnem polni voda iz Savice in jo obkrožajo številni vršaci se zbira neka čudežna energija, ki poskrbi, da me še noben obisk ni dolgočasil.

Prav vseeno je, če me poletna sončna pripeka zvabi, da zaplavam v hladni, a izredno bistri vodi, če me jesenske barve odpadajočega listja premamijo, da zaveslam po mirni jezerski gladini, če me zimski hlad opogumi, da preizkusim trdnost ledene skorje ali če ob spomladanskem deževnem neurju opazujem hitro naraščajočo gladino jezera.

Ne glede na letne čase, ne glede na vremenske razmere, ne glede na mojo (ne)razpoloženost, tam ob vodi, med hribi vedno najdem energijo, ki mi da moč in poskrbi za umirjenost in ravnovesje duha in telesa.

Kazni za nepravilna parkiranja so visoke in prometni redarji zelo učinkoviti – avtomobile pustite na parkiriščih in jezero in okolico obiščite peš, s kolesom ali čolnom (za povezavo V-Z si lahko pomagate z jezersko ladjico ali avtobusom), okrog jezera je speljana pešpot

- parkirišče ob jezeru med Ribčevim Lazom in Staro Fužino: 46°16'54.46"S in 13°52'54.12"V
- parkirišče ob pošti in Info centru: 46°16'36.15"S in 13°53'16.36"V
- parkirišče v Ribčevem Lazu: 46°16'35.24"S in 13°53'10.45"V
- parkirišče Pod Skalco: 46°16'33.62"S in 13°52'56.31"V
- parkirišče ob J strani jezera: 46°16'52.41"S in 13°50'53.53"V
- parkirišče ob kampu: 46°16'41.01"S in 13°50'11.03"V
- parkirišče ob spodnji postaji gondolske žičnice: 46°16'32.95"S in 13°50'9.09"V
- parkirišče v Ukancu: 46°16'44.63"S in 13°49'45.41"V

Pešpot okrog jezera

Čeprav je urejena pešpot speljana vse okoli jezera, pa je najlepši del na severni strani.

Če pot začnemo na skrajnem zahodnem delu, v Ukancu, pri Zlatorogu, nas že takoj po prehodu mostu table usmerijo proti obali.

Na začetku je pot speljana tik ob jezeru in ob večji gladini (ob ali po močnejšem nalivu) je treba poiskati stezice, ki so malce bolj odmaknjene. Ja, tudi ob dežju je pot nadvse zanimiva in slikovita.

Čeprav sem že na lastne oči videl, da se da pot premagati tudi v sandalih ali čevljih s petkami, pa je zaradi številnih korenin in kamenja na ozki stezi bolj primerna kaka pohodniška obutev. Gležnji vam bodo hvaležni ;)

Hudourniška struga, ki je večinoma suha, ob nalivih pa zaradi deroče vode povsem neprehodna.

Če sledite jezerski obali ste na pravi poti, a za dvomljivce so tudi oznake. Po pravici povedano - nepotrebno, saj se tudi v megli skoraj ne morete izgubiti.

Po približno polovici severnega dela se steza razširi v široko pot, ki je primerna tudi za otroške vozičke (ali za sani, če je dovolj snega).

Menda je pitna.

Severno vzhodni del nabrežja je znan in priljubljen tudi med kopalci saj je na vsakih par deset metrov kaka majhna "plaža"...

... ki pa si jo je nemalokrat treba deliti s kravami, ki pridejo s pašnikov na bližnjih pobočjih.

Vzhodni del, ki pa običajno ni tako "opustel". Navadno srečate vsaj sprehajalce, poleti pa tudi veliko kopalcev.

Če hočemo narediti poln krog, je treba čez most v Ribčevem Lazu, takoj za "Pod skalco" pa se začne južni del poti, ki pa žal ni kaj dosti zanimiv, saj pot poteka ob (dokaj prometni) cesti, stran od nabrežja. Alternativi sta v uporabi avtobusnega ali ladijskega prevoza do Ukanca.

Celotne poti je za enajst kilometrov in pol, ki jo s športnim korakom opravite v kakih dveh urah, s fotoaparatom v roki ali na družinskem izletu pa se hitro lahko raztegne v pol ali celo v cel dan. Priložnosti za občudovanje in spoznavanje narave ali fotkanje je na poti ogromno - kot že zgoraj napisano - ne glede na letni čas.
Če vas je pri opisu in fotkah zamikalo, da bi se poti lotili s kolesom - tako početje je prepovedano. Če se boste vseeno odločili za kršenje pravil, potem tega vsaj ne počnite v času, ko na poti lahko pričakujete večje število sprehajalcev, pohodnikov.

Bohinjska kolesarska pot

S pomočjo države in Evropskega sklada za regionalni razvoj je Bohinjcem uspelo urediti čudovite kolesarske poti, ki povezujejo Bohinjsko Bistrico z jezerom, edina zamera je, da (upam, da zgolj trenutno) pot ni krožna. Del med Bistrico  in Srednjo vasjo v Bohinju je treba prekolesariti po glavni cesti.

Edini zahtevnejši del poteka ravno po glavni cesti - iz Bistrice v smeri proti Pokljuki ali Srednji vasi.

Vse ostalo je ravninsko, le z blažjimi klanci in v celoti asfaltirano. Primerno tudi za mestna kolesa, družinsko kolesarjenje, lahko tudi rolanje.

Tisti, ki bi radi malo bolj razgibano kolesarjenje, z nekaj več klanci in makadama pa lahko izberejo "bljižnjico" čez Senožeto. Obe poti sta izredno slikoviti.

V bližini jezera je več različic in vse so dobro označene.

Ob poti je več lično urejenih počivališč.

In ker v Bohinju pogosto dežuje, so uredili tudi počivališča z nadstreški.

Moram priznati, da sem bil nad urejenostjo kolesarskih poti v Bohinju prijetno in izredno pozitivno presenečen in menim, da bi se na taki obliki turizma splačalo graditi - tudi kje drugje.