domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Parenzana s kolesom

Avtor:Marko Petrič

Parenzana - ali poslovenjeno Porečanka, je bila ozkotirna železniška proga, ki so jo v začetku dvajsetega stoletja zgradili med Trstom in Porečom. Zaradi svetovne vojne in gospodarske krize ni bila praktično nikoli rentabilna in zato je obratovala le do leta 1935, ko so večji del voznega parka razprodali po Italiji, tračnice pa razstavili, ker so jih nameravali odpeljati v takratno italijansko kolonijo Abesinijo (Etiopija). Afrika ni nikoli videla tirov, saj je ladja med potjo potonila v Sredozemskem morju. S tem pa je proga tudi potonila v pozabo za več desetletij. Z razvojem turizma v letih po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške so se začele porajati ideje o oživitvi proge za namene pohodništva in kolesarjenja. Najprej v Sloveniji, kasneje tudi na Hrvaškem, so se ideje, še posebej po izdatni pomoči Evropske skupnosti, začele uresničevati tudi v praksi. Danes je velik del proge (do Vižinade) vzdrževan in primeren za (predvsem gorsko) kolesarjenje. Pot so poimenovali v "Pot zdravja in prijateljstva".

Sam sem se s progo srečal povsem po naključju, med gledanjem neke dokumentarne oddaje na hrvaški TV in bil tako navdušen, da sem večkrat poskušal najti progo. Žal neuspešno, saj ni bilo natančnih zemljevidov in tudi proga je bila večinoma povsem zaraščena in neprehodna. Mi je pa uspelo najti nekaj odsekov, ki so še povečali mojo željo, da progo nekoč prekolesarim v celoti.

Izredno lep in topel september (2011) je bil kot naročen, da se znova spopadem s progo, tokrat očiščeno, urejeno in zadovoljivo označeno. Odločil sem se za najbolj atraktiven del med Grožnjanom in Vižinado, ki je poln predorov, nasipov, mostov in viaduktov.


Prve jesenske meglice nad dolino Mirne. Kasnejše, opoldanske, temperature so bile daleč od jeseni.


Petkilometrski klanec sem prekinil z izgovorom za fotkanje Grožnjana.


Istrska Toskana?


Predor Kostanjica, kot je bil ob izgradnji proge, tam nekje na začetku dvajsetega stoletja...


...in danes.


Predori si sledijo...


...tako, kot tudi viadukti. Završje nekoč...


...in danes.


Antonci.


Freski.


Oprtalj.


Še pred šestimi leti so bili mostovi prez ograje, proga pa večinoma zaraščena, neurejena in težko prevozna (ponekod je bilo kolo potrebno nositi po ozkih in strmih stezah).


Z izdatno pomočjo EU je Hrvatom uspelo iz železniškega grušča narediti skoraj spodobno makadamsko pot (fotki iz 2005).


Pot celo čistijo, a vseeno ni primerna za kake nežne pnevmatike, vajene asfalta.


Kljub izredno lepi, praktično poletni soboti je bilo kolesarjev zelo malo.


Z Grožnjana se pot vseskozi počasi spušča proti dolini Mirne, ki jo doseže pod Motovunom.


Izhod iz 222m dolgega neosvetljenega motovunskega predora.


Potem pa cca. 25km stalnega vzpona...


...ki ga sem ter tja prekine kak most in viadukt.


Vižinada. Kolesarska pot se tukaj zaključi, zame pa je ostal le še dolg, asfaltni spust do Mirne.


24.03.2012 so za kolesarjenje uradno odprli še zadnji odsek proge od Vižinade do Poreča - proga (Bikemap)

Koristne informacije za kolesarjenje po progi


Leto kasneje (september 2012)


Tik pred Grožnjanom je za kolesarje in pohodnike odprt predor Kalcini v katerem Porečanka doseže svojo navišjo točko. Predor so do nedavnega uporabljali za gojitev šampinjonov (predor Sv. Vid je zaradi tega še vedno zaprt).


"Novi" del poti je bolj divji in grožnjanski most je skoraj povsem zaraščen. Nasploh je večji del proge v bistveno slabšem stanju, kot je bil pred letom.


So pa naredili novi počivališči z razglednima točkama, a žal pri eni ni praktično nikakršnega razgleda.


Nove so tudi table s kratkimi, a poučnimi opisi proge, oziroma dogajanjem v času obratovanja Porečanke.


Razsvetljave v predorih ni več. Že lani je bil slabotno osvetljen le predor Freski, letos pa je tudi ta v popolni temi. Zelo neugodno glede na grobo kamnito podlago in glede na dejstvo, da zaradi zavoja nekaj deset metrov prevoziš (bolje prehodiš) v popolni temi.


Zanimiva "anekdota", še sploh, če se ozremo naokrog in ni o poljih ne duha ne sluha. Že desetletja je vsa okolica močno zaraščena z neprehodnim grmovjem in trničjem.


Na koncu spusta, malo pred vstopom v Livade so naredili nov, ličen (železniški pragovi, ograja) most.


Občutki so mešani. Po eni strani se vidi trud in vlaganje v progo, po drugi pa je vse bolj zaraščena, na plan prihaja železniški grušč, ni potrebnega vzdrževanja in počasi postaja spet tako "divja", kot je bila nekoč. Meni podobnim individualistom z željo po kančku adrenalina in dogodivščin ter trpežnim kolesom je v takem stanju všeč, turistom s treking kolesi ali družinam brez želje po presenečenjih pa nikakor ne bo pogodu.


Reklamni video o poti:

Obširna knjižica s številnimi podatki o Poti zdravja in prijateljstva, z zgodovino Parenzane, opisi mest v neposredni bližini ter z zemljevidi turističnih znamenitosti, zanimivosti, počivališč, razglednih točk, objektov na progi, itd. v več jezikih: KLIK

Proga je lahko tudi pešpot: KLIK

 

Komentarji