domov
kontakt
Facebook
RSS
  • Vabimo vas...

    ... da nam pošljete svoj foto, video ali drug material, ki bi ga želeli deliti z drugimi. Odprti smo tudi za predloge, dopolnitve ali morebitne popravke. Kontaktirajte nas!

    Objavljeno: 04.02.2017
Strani:
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika
  • slika



  • Nyepi - dan, ko se Bali izklopi

    Na Baliju se za 24ur ustavijo vse aktivnosti. Ljudje so cel dan doma v notranjih prostorih, ceste so povsem prazne. Zvečer ni luči, ni televizije, 24ur ni nobenega hrupa. Celo mednarodno letališče je ta dan zaprto. Deluje kot, da na Baliju ni ljudi.

    Objavljeno: 11.02.2018
  • Oman - osnovni nasveti

    Bolj je šlo potovanje k koncu, večja je bila želja, da bi se v to državo še vrnil. Želim si spoznati in videti še več. To je dežela, ki te lahko očara in da vedeti, da smo si ljudje kljub različnim kulturam tako blizu.

    Objavljeno: 28.01.2018
  • Fotokamere za »ekstremne« razmere / voda, prah, pesek, udarci...

    Kamere z zaščito niso samo ozko namenjene za fotografiranje v vodi. Uporabljamo jih lahko za vse namene. Le bolje se počutijo v za druge kamere preveč ekstremnih pogojih.

    Objavljeno: 22.06.2017
  • Tegallalang terasasta riževa polja (Bali - Indonezija)

    Kdor želi te riževe terase doživeti v polni meri, mora biti pri njih že pred osmo zjutraj. Meglice se začenjajo umikati prvih sončnim žarkom. Nizka svetloba da enkratne barve. Tisto pravo Bali zeleno.

    Objavljeno: 16.06.2017
Strani:

 

A A A

Phuket vegetarian festival II

Avtor:Nina Kogej

Letalska karta je bila kupljena, meni pa ni dalo miru, da res odhajam na Tajsko. V to turistično destinacijo, ki vsako leto dobiva milijone turistov. Vsaj zame je bil to eden bolj morečih podatkov, saj imam rada v tujem kraju čim manj turistov. Brskam po internetu in zaidem na stran festivalov. Iščem dogajanja v mesecu oktobru, ko doživim pravi mali šok. Na Phuketu, ki je nam vsem znan kot eden najbolj obiskanih počitniških otokov na Tajskem, ravno v času mojega potovanja, ponuja enega bolj bizarnih festivalov na svetu. Bolj ko raziskujem, bolj vidim, da je to tista prava stvar, tista, ki sem jo iskala in na nek način upala, da jo najdem tudi na Tajskem. Festival traja vsega skupaj devet dni in se imenuje vegeterijanski festival. Fotografije in opisi, ki sem jih lahko našla na spletu, pa pričajo, da je to daleč od nekega splošnega in mirnega festivala, kjer bi se jedla samo zelenjava. Kar je pri vsem tem še najbolje je to, da je festival bolj redko poznan tujim obiskovalcem. Vse to pa mi je govorilo, da tam enostavno moram biti tudi jaz.


In kaj je pravzaprav tako posebnega pri vsemu temu festivalu. Najbolj dih jemajoče stvari ponujajo kar verniki sami. V času festivala se v transu prebadajo namreč z najrazličnejšimi stvarmi, ki sodijo za našo logiko morda v delavnico, dnevno sobo, telovadnico in vsekakor ne v lica ljudi. Z njimi se nato v procesiji sprehodijo skozi mesto Phuket, kjer jih gledalci pozdravljajo kot bogove. Nenazadnje se po njihovem verovanju v ljudi, ki so v transu, vendarle naselijo bogovi.



Za jutranjo procesijo vstanem ob 5ih zjutraj, vzamem fotografsko opremo in utrip se počasi stopnjuje. Vrhunec je dosegel s prizorom prvega prebadanca in takrat je šlo zares. Zgrabim fotoaparat in začelo se je fotografiranje. Z vsakim novim prizorom sem bila bolj pod adrenalinom in bolj navdušena nad neverjetnostjo, kaj se dogaja pred mano. Najprej sramežljivo, nato pa sem vedno bolj začela skakati pred ljudi in jih iz oddaljenosti enega metra lovila v objektiv. Mimo mene so hodili ljudje prebodeni z gumijastimi cevmi, z jeklenimi palicami, bambusi, dežniki, badminton loparji, pištolami, mitraljezi, žagami... NORO!


Celotno procesijo pa na koncu začinijo še nosilci kipov njihovih bogov, ki brez majice hodijo po cesti. Le kaj je tu tako nenavadnega, bi se morda vprašali in res je. Pravi dolgčas v primerjavi z vsemi ekstremnimi prizori, ki sem jih videla malo poprej, ampak ne... tudi tukaj je sledilo dogajanje in to kakšno! Vsi ljudje, ki ob strani ulice gledajo procesijo začnejo vanje metati petarde. V trenutku je stvar podobna kakšnemu vojnemu območju in sonce na nebu prekriva gosti dim, ki ga povzroča nenehno pokanje petard. Število petard se vedno bolj stopnjuje in jaz se od vsega tega burnega dogajanja počasi oddaljujem, saj ostanki petard frčijo vse naokoli mene. Nekaj me jih zadane nevarno tudi v obraz in zato se odločim, da prvo bojno črto prepustim najbolj zagnanim. 


Res je, da sem vse o tem pred odhodom že brala, se pozanimala o zaščitni opremi, ampak nikakor si nisem morala ali celo upala predstavljati, da na Tajskem resnično obstaja nekaj tako norega. Pravi fotografi so na sebi imeli kape, zaščitna očala in oblečeni ter zaščiteni so bili od glave do pet. Verjamem, da so tistim uspele fantastične fotografije, takole resnično od blizu. Meni zaradi laičnega pristopa nekoliko manj dobre, ampak upam, da vam vseeno pričarajo vsaj malo pravega vzdušja, ki je vladal v mestu Phuket v teh devetih dnevih. Vseeno pa sem mnenja, da kakršnekoli že so fotografije, delajo prav vse krivico vsej norosti, vsej bizarnosti, ki se jo resnično da doživeti le v živo.



Ko se je vse skupaj končalo in umirilo sem možu le še rekla, da sem videla kar sem hotela in da greva lahko domov. No ja, čakala naju je še celotna pot po Tajski in ko se nama je po žilah prenehal pretakati adrenalin, sva si vendarle pogledala vse nastale fotografije iz festivala. Šele takrat me je zmrazilo in na nek način nisva mogla verjeti, da sva vse to videla in posnela prav midva.

Ninina potovanja

Kako je Vegetarijanski festival doživel Marko

Komentarji